Velika noč ali vuzem je krščanski praznik, s katerim zaznamujemo Jezusovo vstajenje tretji dan po križanju — je praznik, ki kristjanom vliva upanje na vstajenje po smrti.
Praznični dnevi se začnejo s postom na veliki petek, v soboto se blagoslovijo ali žegnajo izbrane jedi, ki se potem v nedeljo zjutraj znajdejo na krožniku. Velikonočni ponedeljek pa je praznik za vse, saj je dela prost dan.
Praznik zaznamuje tudi zaužitje nekolikanj večjih količin hrane kot po navadi in obisk sorodnikov.
Hrana pa ima v okviru velikonočne tradicije simbolno vrednost: suho meso je Jezusovo telo, pirhi rdeče barve predstavljajo kaplje njegove krvi, hren žeblje, s katerimi je bil pribit na križ, potica pa je trnjeva krona.
Sicer ima praznik v tej obliki korenine v judovstvu, v tem času leta pa so si že prej po starih poganskih navadah izmenjavali jajca v čast germanske boginje Eostre, ki je prinašala pomlad, od tod tudi ime v nemščini (Ostern) in angleščini (Easter).
Praznik nima fiksnega datuma in se skupaj z nekaterimi drugimi krščanskimi prazniki premika, točnega datuma križanja pa se ne da izračunati. Na prvem vesoljnem cerkvenem zboru v Nikeji leta 325 so za praznik določili prvo nedeljo po prvi pomladni luni, tako da se lahko premika med 22. marcem in 25. aprilom.
Pravoslavci veliko noč pogosto praznujejo teden dni za nami, včasih pa tudi po njihovi “formuli” obe veliki noči sovpadeta.
Če bi svojim otrokom poleg jajčk radi podarili še kako malenkost, obiščite svojo najbližjo Hišo daril.