Verz Abraham – Levite

Pet desetletij – pravi je čas,
da se zagledaš v svoj obraz.
In se povprašaš: Kje sem zdaj?
Si upam pogledati nazaj?

Kakšna tvoja je bilanca?
Si svojim bližnjim dober bil?
Si preživel noč brez spanca,
ko se potomec je rodil?

Si svojo ženo spoštoval,
želje njene upošteval,
ali pa v nič jo le dajal,
jo za vsako stvar ošteval?

Si za sorodstvo poskrbel,
si svoje bližnje razumel,
ali mislil si le nase,
hotel vse pravice zase?

Znaš krivico odpustiti,
znaš dobroto povrniti,
z drugimi sočustvovati,
z njimi le lepo ravnati?

Znaš prijateljstvo razviti,
z drugimi sodelovati
ali pa jim le težiti,
in le s sabo se bahati?

Kaj pa s sosedi – si kdaj znal
spore z mirom reševati,
ali jih raje v Dnevnik dal,
če so šli po tvoji trati?

Si drugim kdaj priznanje dal
za vitkost in za lep obraz,
ali pa le občudoval
v zrcalu svoj obilni stas?

Si z ženo kdaj poklepetal,
se skupaj z njo smejati znal,
ali pa iskal si le prepir,
da pred njo imel bi mir?

Kako s potomstvom si ravnal,
si kdaj prisluhniti mu znal,
ali pa se z njimi le bahal,
in zraven se izdatkov bal?

Pol stoletja je pred tabo,
usoda v tvojih je rokah.
Pazi, kaj boš storil s sabo,
še preden te prekrije prah!

Družina velik je zaklad,
v njej zatočišče najdeš si,
veliko bolj imej jo rad,
se bolj široko ji odpri!

Pet desetletij – pravi je čas,da se zagledaš v svoj obraz.In se povprašaš: Kje sem zdaj?Si upam pogledati nazaj?Kakšna tvoja je bilanca?Si svojim bližnjim dober bil?Si preživel noč brez spanca,ko se potomec je rodil?Si svojo ženo spoštoval,želj