Baloni — od žrtvovanja bogovom do obvezne opreme za zabavo

Prožna vrečka različnih barv iz folije, lateksa, najlona, ki jo lahko napolniš z zrakom, vodikom, dušikovim oksidom ali s helijem, kisikom, … Včasih se v balonu znajde tudi voda, dim, pesek, moka ali riž.

Prve balone so v zgodovini izdelovali iz živalskih mehurjev (stari Grki) ali črevesja, Azteki so naprimer napihovali mačja črevesa in jih oblikovali v različne živali, ki so jih darovali bogovom. Ko je bilo na voljo premalo mačjih, so uporabili človeška čreva.

Prve balone iz platna ali krp so z vročim zrakom polnili v 18. stoletju, slovita brata Montgolfier pa sta prvič z balonom na vroč zrak leta 1783 v nebo poslala ovco, petelina in raco. Ko so srečno pristali, sta z njunim balonom poletela Jean-François Pilâtre de Rozier in François Laurent in pojadrala nad Parizom. Zrak sta grela tako, da sta kurila volno in slamo, v 23 minutah pa sta preletela skoraj devet kilometrov.

Kmalu so balone začeli uporabljati v vojaške namene.

Leta 1790 je prvič poletel balon, napolnjen z vodikom, sto let kasneje pa so v Franciji v zrak poslali prve vodikove vremenske balone.

Prve moderne balone iz kavčuka je izdelal Michael Faraday leta 1824 in jih napolnil z različnimi plini. To sta bila praktično dva gumijasta kroga, ki ju je bilo po robovih treba ribati, dokler se nista sprijela, prah na notranji strani pa je omogočal polnjenje.

Temu zgledu je sledil Thomas Hancock, ki je že naslednje leto predstavil balone igrače po sistemu “napravi sam”, komplet pa je vseboval stekleničko z gumijasto raztopino in kondenzacijsko brizgalko.
Leta 1847 pa je v Londonu J. G. Ingram izdelal prve vulkanizirane balone, ki so bili odporni na večje temperaturne spremembe.

Prednarejeni baloni so se na tržišču v Združenih državah pojavili v začetku 20. stoletja, v tridesetih letih pa je Neil Tillotson predstavil balon v obliki mačje glave z ušesi in natisnjenim obrazom.

Kasneje so se pojavili posebni baloni za posebne namene, kakršne je uporabljala plesalka Sally Rand na Svetovni razstavi v Chicagu med letoma 1933 in 1934. Vsak od njih je imel premer okoli 150 cm, polnila jih je s posebno nožno črpalko, težava pa je bila v tem, da je balon v točno določenem trenutku počil. Predstavnik podjetja, ki je njene balone izdelovalo, si je stvar pobliže ogledal in ugotovil, da jih je s fračo prediral šaljivec med občinstvom.

Sledile so številne inovacije pri izdelavi, ena takih je uvedba plastike, ki helij zadrži dalj časa kot guma. Postopek metaliziranja, ki izvira neposredno iz Nasinih vesoljskih misij, pa je prinesel balone iz folije, iz katerih lahko izdelamo poljubne oblike, od živali in likov iz risank ali stripov, do številk in črk, s katerimi lahko izpišemo ime ali starost slavljenca.

Balon je postal več kot igrača, z baloni lahko popestrimo čisto vsako zabavo in iz običajne sobe pričaramo svečano sobano ali slavljencu sporočimo kaj lepega.