Dan norcev in lažnivcev

Prvi april v različnih kulturah praznujemo že stoletja. To je dan, ko se že navsezgodaj trudimo, da bi koga naaprilili, ko nam nasede, pa see mu z največjim zadovoljstvom nasmejimo in rečemo “Prvi april!”. Na ta dan si nas celo mediji, tudi taki, ki tega čez leto ne počnejo, občasno privoščijo in nam servirajo kakšno neverjetno novico.

A izvor prvega aprila je dokaj skrivnosten, čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da je povezan s prehodom z julijanskega na gregorijanski koledar leta 1582. Po julijanskem koledarju se je novo leto namreč začelo s prvim aprilom in nekateri posamezniki so zamenjavo koledarja “prešvicali” in so še naprej praznovali na prvi april. Zato so jih označili za aprilske norčke.

Nekateri zgodovinarji pa dan norčkov povezujejo z verskim praznikom hilaria (veseljaki), ki se je odvijal na marčno enakonočje v čast Velike matere Kibele (ali Cibele) v antičnem Rimu. Festival, ki je vključeval maskiranje in norčevanje iz someščanov in mestnih uradnikov, post in bičanje, podiranje in pokop bora, pa naj bi navdih dobil v egipčanskih legendah o Ozirisu (bog mrtvih), Izidi (boginji plodnosti) in Setu (morilski bog vojne).

Drugi povezave vidijo v pomladnem (marčnem) enakonočje, ki okoli 20. marca naznanja začetek pomladi, ko se mati narava iz človeštva ponorčuje z nestanovitnim, muhastim vremenom.

Leta 1698 so v Londonu na prvi april več ljudi poslali gledat umivanje levov v utrdbo Tower of London, o čemer so naslednji dan poročali časopisi.

No, Angleži so prvi april sprejeli z navdušenjem, a se držijo pravila, da se lahko ponorčujejo samo do poldne, kdor si apriljenje privošči po dvanajsti uri, pa izpade sam norček.

Škoti in Irci so imeli tradicijo, da so si koga izposodili tako, da so ga s “pomembnim” pismom poslali na naslov prejemnika, ki ga je odprl, v njem pa je pisalo, naj tepčka pošlje naprej.

Tudi na Poljskem se že stoletja resno prakticirajo prvi april, tako resno, da celo javnim ustanovam in medijem ne gre slepo verjeti, pri tem pa tudi Poljaki po dvanajsti uri s štosi prenehajo.

Celo sicer resni Skandinavci si poleg medosebnega nategovanja privoščijo vsaj eno prvoaprilsko v osrednjih medijih, običajno na kar naslovnih straneh.

Italija, Francija, Belgija ter špansko govoreči del Kanadde in Švice se na prvi april pohecajo tako, da izbranemu nesrečniku na hrbet nataknejo papirnato ribo, nekateri časopisi pa objavijo kakšno aprilsko v zvezi z ribami.

Ukrajinci že od leta 1973 praznujejo humorino, pravi festival s parado mask in z brezplačnimi koncerti.

V zgodovini se je nabralo kar nekaj skoraj razvpitih prvoaprilskih potegavščin. Tako si je leta 1708 pisatelj in satirik Jonathan Swift, avtor Guliverjevih potovanj, pod psevdonimom Isaac Bickerstaff privoščil astrologa Johna Partridgea, ki je v svojem almanahu prerokoval, da se bo po Londonu v začetku aprila razširila epidemija mrzlice — Swift je pod lažnim imenom izdal svoj almanah in objavil prerokbo, da bo 29. marca ponoči Partridge umrl zaradi posledic mrzlice, 29. marca pa je objavil žalostinko, s katero je oznanil njegovo smrt in da je Partridge na smrtni postelji priznal, da je navaden prevarant. Novica se je bliskovito razširila, ljudje pa so bili zaprepadeni, ko so prvega aprila videli, kako se Partridge sprehaja po cesti. Ta je takoj izdal letak, v katerem je zapisal, da je živ, Swift pa, da je mrtev in da je letak izdal nekdo drug — zadeva je šla tako daleč, da je Partridge na koncu obupal in almanahe nehal izdajati.

1. aprila 1905 je Berliner Tageblatt objavil, da so roparji pod ameriško Zvezno zakladnico izkopali rov in pokradli zlato in srebro v vrednosti 26 milijonov dolarjev. Preden so pogruntali, da je novica prvoaprilska šala, ki si jo je privoščil Louis Viereck, newyorški dopisnik, se je novica razširila po vsej Evropi.

Leta 1957 je BBC objavil, da imajo v Ticinu (švicarsko območje ob meji z Italijo) izjemno bogato letino špagetov — prikazali so posnetke obiralcev špagetov, ki so priljubljeno testenino trgali z dreves in grmov in sedali za mizo, da bi uživali v pristnih, doma vzgojenih špagetih. Nekatere gledalce, ki so se zavedali, da jih “hranijo”, so bili zgroženi, da si jih televizijska postaja privoščila v okviru resnega informativnega programa, nekaj pa je bilo takih, ki so o vzgoji špagetov doma hoteli izvedeti več.

Izjemen ljubitelj prvoaprilskih potegavščin pa je tudi znani podjetnik Richard Branson (Virgin), privošči si pa res izvirne — tako je na primer leta 2011 oznanil, da je kupil Pluton, ki mu namerava povrniti status planeta, in to tako, da bo zagradil vesoljsko ladjo, s katero bo nanj vlekel asteroide in različne vesoljske smeti ter mu tako povečal velikost, potrebno, da nekemu vesoljskemu telesu rečemo planet.

Leta 1989 je 31. marca je policija v bližini Surreya preverjala leteči krožnik, “parkiran” na polju. Ko so se policisti neznanemu letečemu predmetu približali, so se odprla vrata in ven je prikorakala postava v srebrni preobleki. Policisti so se v trenutku razbežali. V letečem krožniku, ki je bil dejansko balon na vroč zrak, je bil tudi Richard Branson — prvega aprila sta nameravala pristati v londonskem Hyde Parku, a se mu z nestanovitnimi vetrovi očitno ni uspelo dogovoriti, zato se je na tleh znašel eno noč prej.

Branson je med drugim leta 1992 vsled študij o škodljivih vplivih CO2 in NO1 na atmosfero objavil oglas za poseben cuvee iz penino brez mehurčkov Chateau de Plateau, ki jo nudi na svojih letalih, leta 2002 pa so njegovi marketingarji upali, da bodo spomladi lahko začeli kampanjo z laserskim implementiranjem logotipov blagovnih znamk na metuljevih krilih.

Predlogi šaljivih daril:
• tablica z napisom
• toaletni papir
• pivo s šaljivo etiketo
• predpasnik iz poliestra
• pločevinka nogavic

Prvi april je zmeraj odlična priložnost, da nekomu rojstni dan obarvamo šaljivo, zato smo v Hiši daril za vas pripravili nabor smeših daril, med katerimi boste zagotovo našli pravo.