Hvala za nogavice …

Nogavice so najmanj opazen kos obleke — če seveda odmislimo tiste bele, ki jih poleti vsi nosimo pod sandali. In zakaj nosimo nogavice? Ker vpijajo znoj in grejejo stopalo, imajo funkcijo modnega dodatka in so na voljo v tisoč barvah in vzorcih.

Kot vsi drugi izdelki, ki jih je človek ustvaril za lažje in udobnejše življenje, so se tudi nogavice v stoletjih precej razvile.

Najzgodnejše modele so izdelovali iz živalskih kož, ki so jih preprosto ovili okoli gležnjev.

Okoli osmega stoletja pred našim štetjem so stari Grki obuvali nogavice, imenovane piloi, narejene iz prepletene živalske dlake. Rimljani so sprva svoja stopala ovijali v krpe usnja ali blaga, V drugem stoletju našega štetja pa so kose blaga že šivali in tako izdelovali skoraj prave nogavice (udones).

Egipčani pa so za svoje nogavice ustvarili posebno metodo, ki je nekakšna mešanica pletenja in kvačkanja, njihovi najstarejši najdeni zokni so iz obdobja med letoma 300 in 500.

V Evropi so v petem stoletju noge duhovščine med gležnji in koleni greli ovijači, zašiti iz trakov — simbolizirali naj bi čistost, tistega, ki jih nosi.

Srednji vek je prinesel dolge hlače, nogavice pod njimi pa so se začele nogam prilegati. Ker niso poznali elastike, so jih na vrhu pritrdili z nekakšnimi podvezicami.

V začetku renesanse so se hlače skrajšale, zato so nogavice postale toliko pomembnejše, podaljšale (in podražile) so se, kmalu so jih začeli okraševati različni vzorci.

Z iznajdbo pletilnega stroja se je izdelalo znatno več nogavic, največjo revolucijo pa je v proizvodnji nogavic sprožil najlon, ki so ga predstavili leta 1938.

Nogavice kot darilo? Zakaj pa ne: take z imenom ali doživetimi leti obdarjenca, s šaljivim besedilom, pa take, ki jih nadeneš na steklenico piva, … široka izbira za prav vsako priložnost.