Konji in konjički

Čeprav je po besedah slovenskega pesnika smisel življenja ležanje na plaži z možgani na off in čiuauo na straži, je treba tudi vsak dan jesti, kaj navleči nase in nekam vtakniti podplate, zato nam delo vzame večino dneva. Vseeno pa v prostem času radi kaj postorimo tudi za dušo.

Ena od definicij samostalnika konjiček je “najljubše delo v prostem času” — enako kot beseda hobi, ki izvira iz angleške besede iz 16. stoletja, hobyn, in pomeni majhen konj ali poni. V tistem času so prvič dokumentirali tudi izraz Hobbyhorse, igračo, pravzaprav palico s konjsko glavo, s katero so otroci oponašali jahanje.

Sčasoma se je pomen izraza hobby razširil na področje rekreacije, v 17. stoletju pa so ga začelo slabšalno uporabljati za dejavnosti, ki so jih imeli za otročje — nekolikanj kasneje, ko se je z industrializacijo delovnih procesov rodil koncept prostega časa, so ljudje pridobljeni čas začeli porabljati za dejavnosti za lastno zadovoljstvo.

V dvajsetem stoletju so z izrazom hobi oziroma konjiček označevali zbiranje znamk, vezenje, pletenje, slikanje, fotografiranje, obdelavo lesa, modelarstvo, skratka dejavnosti, ki so v osnovi videti kot delo — ne pa tudi poslušanja glasbe, branja ali gledanja televizije, saj kljub temu, da človeku predstavljajo zadovoljstvo in mu krajšajo čas, naj ne bi prinašali občutka, da je nekaj dosegel. Čeprav bi vsaj o pomenu branja v prostem času lahko pripravili še en tak ali celo daljši zapis.

V 21. stoletju so se aktivnosti, ki sodijo v kategorijo konjičkov, spremenile. Ena izmed njih so videoigre, ki so jih masovno posvojili otroci in mladi. Nekaterim je hobi sodelovanje v spletnih skupnostih, kjer delijo svoje znanje ali dajejo nasvete v zvezi s svojo dejavnostjo. Priljubljeno je tudi 3D tiskanje in kuhanje.

Včasih nam enostavno zmanjka idej za darilo, takrat pomislimo, s čim se obdarovanec ali obdarovanka najraje ukvarja v svojem prostem času, in poiščimo navdih med njegovimi ali njenimi konjički.