sdasad

9/9
9/9

Neustavljiva privlačnost magnetov

01.01.2023
Klara Hameršak

Stara legenda pravi, da so starogrški pastirji v pokrajini Magnesia po naključju odkrili magnet (oziroma mineral magnetit), ko so se jim nanj zaradi kovinskih delov “lepili” sandali.

Magnetit (železov oksid) najdemo povsod po svetu, največ pa ga je menda v Skandinaviji — prav Vikingi naj bi si med prvimi s preprostimi kompasi pomagali pri navigaciji, kadar zaradi oblakov ali megle niso videli teles na nočnem nebu. A pred njimi so kompas odkrili Kitajci.

Nekatera območja, kot je naprimer Tasmanija, pa so posejana s kamninami s tako visoko magnetizacijo, da lahko kompase “zmedejo”.

Kristale magnetita najdemo tudi v organizmih, bakterijah, možganih čebel, rib, ptičev, celo človeka — biomagnetizem.

Nekateri raziskovalci menijo, da imajo ljudje nekakšen magnetni čut, ki jim pomaga pri orientaciji, a vloga magnetita v možganih zaenkrat še vedno ni dovolj raziskana.

Človek magnete v terapevtske namene in v znanosti uporablja že stoletja. Okrog leta 600 pred našim štetjem je indijski zdravnik Sukruta uporabljal magnete za odstranjevanje železnih opilkov, Grk Hipokrat pa je kakih dvesto let kasneje z njimi ustavljal krvavitve. Slavna egipčanska kraljica Kleopatra je baje okrog glave nosila magnetni trak, ki naj bi privlačil pozitivne misli in oganjal glavobol. Rimski zdravniki so z magneti zdravili opekline, artritis, protin in celo plešavost.

Paracelsus (1493-1541) je odstranjeval kovinske tujke in zdravil drisko, hemoroide in epilepsijo in velja za utemeljitelja zdravljenja z magnetnimi polji.

V 18. stoletju je Franz Anton Mesmer prišel v stik s patrom in astronomom Maximilianom Höllom, ki je ljudem proti bolečinam na telo polagal umetne magnete in je nekaj teh magnetov podaril Mesmerju, ki je bil prepričan, da je vsak organizem prepojen z magnetno energijo, bolezni pa so posledica prekinitve toka teh energij. Mesmer je čez čas ugotovil, da za vzpostavljanje povezave teh tokov ne potrebuje umetnih magnetov, ampak lastne roke, takoimenovani “živalski magnetizem”.

Danes pa nas velika večina z magneti zdravi — pozabljivost. Ni gospodinjstva, v katerem ne bi občasno družinski člani na hladilnik pripenjali sezname stvari, ki jih potrebujejo iz trgovine. Ko boste naslednjič izbirali darilo za prijatelje, ki praznujejo ali so se pravkar vselili v novo stanovanje, lahko pomislite tudi na magnetek (imamo tudi takšne, ki ne le držijo, ampak tudi odpirajo steklenice).