Nomen est omen*

Imena imamo od nekdaj in praktično nemogoče je z gotovostjo ugotoviti, kdaj točno in kako so jih ljudje sploh začeli pripenjati otrokom. Večinoma pa so imela nek izviren pomen, ki je o lastniku nekaj povedal.

Določena opisna imena so se v prazgodovini začela pojavljati vedno znova in počasi se jih je v vsaki kulturi dovolj nabralo v nekakšen bazen, iz katerega so starši lahko črpali navdih.

Z vzponom krščanstva so ljudje svoje otroke najraje poimenovali po svetnikih in mučenikih, bila pa so judovskega (Marija, Marta, Matej, Janez, Jožef, …) in grško-rimskega izvora (Anton, Katarina, Mark, Martin, Nikolaj, Pavel, …).

Po zaslugi zgodnjih misijonarjev so se ta imena razširila v različne kulture in se mešala z obstoječimi ali pa so obstoječa v celoti zamenjala.

Podobna je tudi zgodba o priimkih, ki so služila kot dodaten identifikator — s priimkom se je ena oseba ločila od druge z enakim imenom. Priimek je bil sprva specifičen za posamezno osebo, nanašal pa se je na geografsko poreklo, očetovo ime, poklic ali status. V dvanajstem stoletju so sinovi začeli priimke dedovati od očetov (najprej plemiška družba, kasneje pa je to navado privzelo tudi preprostejše prebivalstvo).

Glede položaja imena in priimka poznamo zahodni vrstni red (torej najprej ime in potem priimek) in vzhodni vrstni red (priimek in ime), pri čemer je vzhodni značilen za vzhodno in jugovzhodno Azijo, južno in severovzhodno Indijo, v Evropi pa na Madžarskem.

Posebna kategorija so vzdevki. Te nam običajno prilepijo prijatelji, včasih pa si jih nadenemo sami. Ponavadi izhajajo iz kake telesne ali značajske lastnosti, navade ali stvari, ki jih imamo (ali jemo) radi, včasih pa gre zgolj za skrajšavo “uradnega” imena. Vzdevki se hitro oprimejo in se posameznika ponavadi držijo do konca življenja.

Včasih pa si za določene namene nekateri ustvarjalci dajejo umetniška imena, ker iz različnih razlogov ne želijo, da se jim pripiše avtorstvo določenega umetniškega dela, bodisi ker so znani po ustvarjanju v drugem slogu bodisi z namenom, da se njihovo ustvarjanje na umetniškem področju strogo loči od poklicnega.

Kadar prejmemo darilo, na katerem je naše ime, se nas to ponavadi še bolj dotakne. Ko boste torej naslednjič obdarili nekoga, ki vam veliko pomeni, bo ime na darilu (pa naj bo to brisača, nogavice, registrska tablica …) še dodatno poudarilo, da je zares namenjeno njemu/njej.

---

* Latinski rek: Ime je vse.