Po novem letu bom …

Po novem letu se bom več gibal in bolj zdravo jedel. Po novem letu se odrečem alkoholu in nikotinu. Po novem letu bom to in to — konec starega leta se zdi izjemno priročna prelomnica za sprejemanje odločitev, ki jih bomo uresničili v novem letu.

foto: Radu Andrei Razvan / Pexels

Tudi v Hiši daril pri sprejemamo zaobljub nismo nikakršna izjema, v novem letu želimo našim kupcem še bolj pomagati pri iskanju odgovorov na vsa vprašanja v zvezi z obdarovanjem. Tako širimo naš darilni program s številnimi novimi darilnimi paketi, s katerimi želimo olajšati proces izbiranja in nabiranja daril in vnaprej pripraviti tematske izbore daril v darilnih škatlah.

Vedno večji poudarek dajemo razvoju lastnih izdelkov, zaradi česar smo razvili hišni kreativni studio, v katerem bomo tudi letos malo razširili ekipo — obljubljamo še boljše in še več.

Več bomo naredili tudi na družbenih medijih in se še bolj približali vam, našim zvestim kupcem, sodelovati nameravamo z vplivneži in ustvarjalci javnega mnenja ter razširiti možnost pošiljanja naročenih izdelkov tudi s pomočjo celovite aplikacije za dostavo Glovo.

Odprli pa bomo še eno novo trgovino na ljubljanskem koncu, in sicer na Rudniku.

Kar nekaj zaobljub se je nabralo, ne?

Ampak dovolj o nas — tokrat nas je zanimalo, od kod in od kdaj človeštvo prakticira to navado.

Prve novoletne zaobljube so sklepali že stari Babilonci pred 4000 leti v času 12-dnevnega verskega novoletnega praznovanja akitu, ki pa se ni odvijalo konec decembra, ampak je sovpadalo z obdobjem, ko so sredi marca posejali in posadili vse, kar so nameravali proti koncu leta požeti. Takrat so bogovom obljubili, da bodo poplačali svoje dolgove, da bodo vrnili vse, kar so si izposodili, kronali so novega novega kralja ali ponovno obljubili zvestobo staremu.

Če bodo držali obljube, jih bodo bogovi nagradili, sicer se bodo znašli v njihovi nemilosti.

Okoli leta 46 pred našim štetjem je Julij Cezar prišel na idejo za julijanski koledar, po katerem se je leto začelo s prvim januarjem. Prvi mesec so poimenovali po bogu Janusu, ki je bival na vhodih in pod oboki stavb, imel je dva obraza, eden je gledal naprej, drugi pa nazaj, simbolično pa eden v prihodnost in drugi v iztekajoče leto. Zato so mu obljubljali, da bodo v prihajajočem letu pridni.

Kristjani so prvi dan novega leta namenili razmisleku o napakah, ki so jih morda naredili, in odločitvi, da se poboljšajo. Leta 1740 pa je John Wesley, ustanovitelj protestantske metodistične cerkve, uvedel nočno službo v cerkvi z branjem in petjem kot protiutež glasnim novoletnim praznovanjem. Poleg molitve so sprejemali tudi zaveze za prihajajoče leto.

Danes je običaj sprejemanja zaobljub izgubil religiozni značaj in namesto bogovom velike sprembe na boljše obljubljamo sebi in včasih svojim bližnjim. Pri tem smo včasih bolj, včasih manj uspešni, a tradicija bo zagotovo ostala še naslednjih 4000 let.