Potopljeni v zdravje in dobro počutje

Človek se pomena vode za zdravje in dobro počutje zaveda že od samega začetka, zato se je vedno zadrževal v bližini voda in naseljeval ob velikih rekah in morjih.

Vodo je cenil kot osnovni življenjski element, obenem pa je zelo zgodaj spoznal tudi njene zdravilne učinke.

Že stari Egipčani so se namakali v Nilu — njihove žene pa so z vročo paro želele postati še lepše, Hebrejci v Jordanu, Hindujci pa v Gangešu.

Grki so se preučevanju termalne vode posvetili načrtno in se izčrpno pisali o zdravljenju kožnih bolezni in lajšanju bolečin v mišicah in sklepih.

Prve obsežno dokumentirane kopeli so bile rimske kopeli, v katerih pa se tudi Rimljani niso namakali zgolj iz higienskih razlogov, ampak jim je kopanje predstavljalo način osebne regeneracije in globoko zakoreninjeno družbeno in kulturno razvado, kopališke stavbe pa so vsebovale prostore za igro, telovadbo in ponekod celo knjižnice in predavalnice.

Z zatonom rimske civilizacije, vdorom barbarov in širjenjem krščanstva je tudi kopanje šlo “iz mode”, vse dokler niso v obdobju renesanse zdravljenja z vodo ponovno obudili in se z njim začeli bolj ciljano ukvarjati.

Od tu pa do kombiniranja z zelišči, blatnimi oblogami in s telesnimi vajami je samo korak.

Priljubljenost termalnih kopališč je po obeh svetovnih vojnah upadlo — razlog za to je uničenje termalnih destinacij in neugodna ekonomska situacija.

Danes pa se znova zavedamo prednosti zdravilne in termalne (pa tudi običajne) vode, zdraviliški in termalni turizem sta v vzponu, marsikdo pa si tudi doma z veseljem pripravi penečo in dišečo kopel.

Doživetje kopeli — še posebej v dvoje — je lahko super darilo za vašo boljšo polovico (obdarili boste tudi vas) ali za par v družini ali krogu prijateljev.