Velika noč, njena simbolika in naša velikonočna ponudba

Tradicija Velike noči

Dnevi postajajo vse daljši, zunaj vse cveti, naša pokrajina postaja zelena in pred vrati je že praznik Velike noči. Velika noč je po vsem svetu najpomembnejši, najslovesnejši in najstarejši krščanski praznik, s katerim praznujemo vstajenje in trpljenje Jezusa Kristusa. Poimenovan je tudi kot premikajoči se post, saj ne pade vsako leto na isti datum kot večina praznikov. Zahodne krščanske cerkve Veliko noč praznujejo prvo nedeljo po polni luni, ki sledi spomladanskem enakonočju 21. marca. Velika noč se torej vsako leto obhaja nekje med 22. marcem in 25. aprilom. Pravoslavci za izračun Velike noči uporabljajo julijanski koledar. Veliko noč običajno praznujejo teden ali dva za zahodnimi cerkvami, ki za izračun uporabljajo gregorijanski koledar. Z veliko nočjo se začne obdobje, znano kot velikonočna sezona. Traja petdeset dni, konča pa se na binkoštno nedeljo.

Nekaj dodatnih zanimivosti o Veliki noči lahko preberete tudi na https://giropark.ru/sl/vodopodgotovka/interesnyi-material-o-pashe-pasha---interesnye-fakty-i-istorii-prazdnovanie.html.

Besede ''pasha'', kar pomeni obed ali jagnje, ko so Judje obredno žrtvovali jagnje, ki je prastar simbol pomladi in astrološko sovpada z dvatisočletnim obdobjem zodiakalnega Ovna. Jagnje kasneje postane tudi simbol za Kristusa – tistega, ki se žrtvuje. Slovenci veliki noči pravimo tudi vuzem (v Beli krajini vuzam, v Prlekiji vüzen, v Istri vazem), kar pomeni »izvzem mesa po pustu«.

Simbolika tradicionalnih velikonočnih jedi

Tudi če velike noči ne praznujete, je zanimivo prebrati, kaj simbolizirajo jedi, ki se jim v teh dneh preprosto ni mogoče izogniti, in od kod izvira tradicija, ki je prešla v družinski praznik.

Med vsemi velikonočnimi jedi se največkrat pojavlja kruh. Predstavlja življenje in hkrati tudi božjo dobroto. Ponekod kruh zamenja tudi potica oziroma pogača, ki naj bi bila okrogle oblike, da spominja na Jezusovo trnovo krono. Naslednja zelo pomembna velikonočna jed je meso, ki predstavlja Jezusovo telo. Judje so meso že od nekdaj uživali v kombinaciji z grenkimi zelišči, ki so koristna za prebavo, kar se je ohranilo tudi pri kristjanih. Ponekod zato v vino namakajo brin, nepogrešljiv pa je seveda hren, ki s svojo obliko, ostrino in grenkobo ne simbolizira le žebljev, s katerimi so Jezusa pribili na križ, ampak tudi Jezusovo trpljenje in hrepenenje po božji bližini. Živilo, za katerega ateisti pogosto ne vedo, da spada med velikonočne jedi, je pomaranča. Ta predstavlja pijačo, ki so jo ponudili umirajočemu Kristusu (pravzaprav je šlo za gobo, namočeno s kisom).

Največ pomenov pri velikonočnih jedeh pa ima zagotovo jajce. Predstavlja vstop v novo življenje, za mnoge pa tudi simbol krsta, kar pojasni veliko število krstov pred veliko nočjo. Jajce predstavlja tudi začetek pomladi in rodovitnosti, simbolično pa predstavlja kozmično jajce, torej celotno kreacijo. Rdeče obarvane pirhe poznamo predvsem kot simbol krvi. V naši ponudbi je na voljo pester izbor velikonočnih dekoracij, med katerimi lahko izbirate tudi najrazličnejša jajca oz. sete jajc ter velikonočne košarice. Z njimi lahko popestrite Vaš dom, ali pa Vam služijo kot lepo velikonočno darilo.

K velikonočnim jedem spada tudi posebna jed, ki je imenovana ''aleluja''. V času lakote, ko si ljudje niso mogli privoščiti mesa niti ob veliki noči, je na mizi stala jed z imenom “aleluja” oziroma repje. Gre za najstarejšo slovensko velikonočno jed, ki je dejansko juha, skuhana iz posušenih repinih olupkov, repi pa so po zmožnostih dodali še krompir ali malo ajdove kaše. Premožnejši so jo nekoliko zabelili z ocvirki.

Velika noč in druženje

Pri velikonočnem zajtrku je običajno tradicija, da se pri mizi zbere cela družina, po starem običaju pa naj bi zajtrk pričeli tako, da glava družine prvi pirh razdeli med vse člane družine. Pri velikonočnem zajtrku so po tradiciji na mizi praviloma potica, šunka, pirhi in hren. Seveda se tradicije ni treba zelo strogo držati, kakšno jed lahko seveda dodamo, odvzamemo ali pa jo postrežemo za kosilo ali na velikonočni ponedeljek. Pomembno je le, da se družina zbere ob mizi in uživa ob dobri domači hrani v prijetni družbi. Posebno vzdušje k druženju prispeva tudi posebna velikonočna posoda, kot naši dekorativni krožniki z velikonočnim motivom, papirnate velikonočne serviete, lončki, prti in ostala velikonočna dekoracija za mizo.

Na naslednji povezavi si lahko ogledate krožnike z motivom Velike noči; https://hisadaril.si/dogodek/velika-noc/dekorativa/dekorativa-kroznik-velika-noc-271076/.

Obdarovanje

Tradicija Velike noči je tudi obdarovanje. Zajček, simbol Velike noči, otrokom prinaša oz. skriva darila, ki jih morajo najti sami. Razveselijo se čokoladnih bonbonov, zajčkov, raznoraznih sladkarij ali pa kakšne druge malenkosti. Za to priložnost je v Hiši daril na voljo poseben velikonočni papir za zavijanje in velika ponudba najrazličnejših darilnih vrečk, z motivom Velike noči.

Vso ponudbo za Veliko noč si lahko ogledate na https://hisadaril.si/dogodek/velika-noc/?sef_rewrite=1.

Tradicija obdarovanja se po državah razlikuje. V Angliji otroci iščejo velikonočna jajca, ki jih je zajček skril nekje na vrtu ali v kakšen kot v stanovanju. Na Gorenjskem pirhov za otroke ne skrivajo le na vrtu, ampak tudi v hlevu. V Ljubljani otrokom skrijejo darila po kotih sob, največkrat pa kar pod blazine na kavčih. Na Koroškem je navadno botra otrokom prinesla pisanko v lepi košari: šarkelj, pogače, pobarvana jajca, fige, pomaranče, sladkarije...

Zraven omenjene ponudbe lahko pri nas najdete še druga velikonočna darila, kot je velikonočna snežna krogla z zajčkoma, dekorativen velikonočni vzglavnik, okrasni zajček in še mnoge druge, ki jih najdete na tej spletni strani https://hisadaril.si/dogodek/velika-noc/.

Želimo Vam lepo praznovanje Velike noči, predvsem pa obilo počitka za prihajajoče izzive!