Vse najboljše, domovina!

Drobna, a čudovita zelena zaplata na zemljevidu, položena med Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, ki je bila včasih naša soseda v širši domovini.

Geografsko se tu srečajo vplivi sredozemskega, dinarskega, alpskega in panonskega sveta, sociološko pa so območje in prebivalstvo dosegali vplivi iz srednjeevropskega in apeninskega kulturnega prostora.

Naši predniki so prostor naselili v šestem stoletju, ker pa so bili v nenehnem tepežu z Obri ali Avari, so se vključili v Samovo plemensko zvezo, ki se je oblikovala leta 623. Znotraj te zveze je nastala Karantanija s središčem na današnjem Koroškem in prestolnico na Krnskem gradu nad Celovcem, kjer je stal znameniti knežji kamen (pravzaprav ostanek rimskega stebra) za ustoličevanje karantanskih knezov — danes ga imamo na kovancu za dva centa.

Po Samovi smrti leta 658 je zveza razpadla in Avari so znova postali nadležni.

Knez Borut je na pomoč poklical Bavarce. V zameno za samostojnost so skupaj leta 745 Avare premagali, to pa je tudi čas prihoda krščanstva.

Do trinajstega stoletja se Karantanija razdeli na štiri dežele oziroma vojvodine, Koroško, Štajersko, Kranjsko in Goriško, ki v nadaljevanju padejo pod Habsburško monarhijo. Leta 1848 Slovenci zahtevamo združitev v skupno kraljevino Slovenijo, a se projekt ne posreči.

Leta 1918 Slovenci za kratek čas s Hrvati in Srbi ustanovimo Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, a se še pred koncem istega leta s Kraljevino Srbijo združimo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, od leta 1929 Kraljevino Jugoslavijo, ki med drugo svetovno vojno razpade. Slovenci se pridružimo Demokratični federativni Jugoslaviji, ki se kasneje preimenuje v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, od leta 1963 do razpada leta 1992 pa smo našo širšo domovino imenovali Socialistična federativnoa republika Jugoslavija.

23. decembra 1990 se je 95 odstotkov slovenskih volivcev na plebiscitu o samostojnosti Slovenije odločilo za lastno državo.

25. junija 1991 je Slovenija sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in ju naslednji dan svečano razglasila na Trgu republike v Ljubljani. Že čez dva dni je ozemlje Slovenije za deset dni zasedla Jugoslovanska ljudska armada, 25. junij pa nam je ostal praznik Dan državnosti. In dela prost dan.

Imate slavljenca, ki praznuje 25. junija? Prebrskajte po široki izbiri uporabnih in okrasnih daril z motivom Slovenije, ki prav tako praznuje — tako boste z enim darilom obeležili oba praznika.