Zdaj si v najlepših letih …

Človek dočaka prvih petdeset let in vsi začnejo govoriti, da je srečal Abrahama. Koga je srečal in kdo sploh je ta Abraham? Vrgli smo se v raziskavo in pogledali, kdo je bil Abraham in zakaj se tako reče petdesetemu rojstnemu dnevu.

Abraham je slikovit lik, prvi pravi vernik enega boga iz Svetega pisma (stara zaveza), pozna ga pa tudi judovska vera in po imenu Ibrahim tudi islam. Dočakal pa ni le enega, ampak kar tri abrahame in pol, in mu je bilo najprej ime Abram. Bil je premožen in vpliven, tu in tam pa se je pogovoril z Gospodom, ki ga je imel namen poslati v obljubljeno deželo in mu obljubil številno potomstvo — Abram seveda ni verjel, saj z ženo nista mogla imeti otrok. In vendar je s sužnjo Hagaro dobil sina Izmaela, z ženo pa Izaka, sam pa je postal Abraham. Svojo vero je potem izkazal s pripravljenostjo, da žrtvuje Izaka, ki ga je dobil, ko je dopolnil sto let.

Abraham žrtvuje Izaka (Rembrandt)

A besedna zveza srečati Abrahama nima prav nobene zveze z njegovo starostjo, pač pa z Jezusovo. Po Janezovem evangeliju (Jn 8:57) je Jezus na Oljski gori v templju razpravljal z Judi o tem, da je božji sin, oni pa hudičevi otroci, ker bi, če bi bili Abrahamovi, opravljali njegovo delo. Med razpravo, ko so Judje mislili, da trdi, da je osebno videl Abrahama, mu navržejo: “Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?« Potem ga hočejo okamenjati, pa Jezus pravočasno zapusti tempelj in se skrije.

Je pa bila petdesetica še veliko pred tem nekakšen mejnik delovne sposobnosti, Gospod je Mojzesu namreč dal delovna navodila za levite (4 Mojzes 8,25): “ … petindvajsetletni in starejši naj prihajajo opravljat službo pri shodnem šotoru. Ko pa dosežejo petdeset let, naj se umaknejo od opravljanja službe in ne služijo več.”

Danes so na srečo petdesetletniki še kako vitalni, zdravi in motivirani za delo, tako da morajo na upkojitev počakati vsaj še petnajst let po srečanju z Abrahamom, darila zanje pa najdete tudi v Hiši daril.