Žoga, noga, goooooool!

Nogomet, kakršnega poznamo danes, se je rodil sredi devetnajstega stoletja v Angliji, čeprav so ljudje žogo tako ali drugače preganjali že stoletja prej.

Eden prvih primerov iger z žogo je bil tchatali, ki so ga igrali Azteki pred več kot 3000 leti. Gumijasta žoga je predstavljala sonce in so jo morali igralci spraviti v kamniti obroč nasprotnega moštva — za to so uporabljali komolce, kolena in boke, redno pa je prihajalo do konkretnih poškodb. Pri tem športu pa ni veljalo reklo “važno je sodelovati”, ker so kapitana poraženega moštva žrtvovali bogovom.

Prvi pravi žogobrc so se šli na Kitajskem, igro so imenovali cuju, priljubljena pa je bila med tretjim in drugim stoletjem pred našim štetjem. Na kvadratnem igrišču so brcali žogo iz šivanega usnja, napolnjeno s perjem ali krznom.

Kitajski cuju

Nekoliko spremenjeno različico so si potem pod imenom kemari domov pripeljali Japonci.

Tudi avstralski domorodci so verjetno v istem obdobju (ali celo nekolikanj prej) brcali žoge, zvite iz listov in korenin, natančna pravila pa niso znana.

Avstralska različica nogometa

Usnjene žoge starih Grkov so bile sprva napolnjene z lasmi, okoli sedmega stoletja pa že z zrakom. A so kultivirani Grki na precej nasilno igro z žogo gledali rahlo zviška.

Tudi Rimljanom ni predstavljala omembe vrednega športa, so se pa z žogo razgibavali in si kondicijo nabirali rimski vojaki, ki so žogo prinesli s sabo na Britannio.

V dvanajstem stoletju so igro resneje začeli razvijati Angleži, z žogo pa so obračunavali tako z brcami kot s pestmi, a seveda igra še vedno ni bila tako prefinjena, kot je danes.

V šestnajstem stoletju so v Firencah brcali calcio, precej grobo različico žogobrca na peščenem terenu, gol pa je predstavljala mreža v celotni širini igrišča.

Angleški raziskovalec John Davis je leta 1586 v Grenlandiji s posadko zasidral ladjo pred Grenlandijo in z domačini zaigral eno od oblik nogometa.

Svojo različico, pahsaheman, pa so seveda poznali tudi ameriški staroselci, leta 1610 jo je dokumentiral William Strachey.

Leta 1863 so v Londonu ustanovili prvo nogometno zvezo, takrat so se odločili, da se žoge ne sme prenašati z roko, standardizirali so njeno velikost, medtem ko se o številu igralcev in dresih še niso uspeli dogovoriti.

Z industrializacijo mest so začeli vznikati tudi klubi, z razvojem železnic pa so lahko začeli potovati in igrati v drugih mestih. Nekateri med njimi so bili za najboljše igralce že pripravljeni mastno plačati.

Nogomet je postal najboljša zabava za delavski razred, kasneje pa so ga Angleži v tej obliki poleg svojega političnega in gospodarskega vpliva razširili po vsem svetu. Priljubljen je postal zlasti v Južni Ameriki in Indiji.

Zanimivo je, da je bil nogomet v deželi nogometa od srednjega veka pa do danes tudi večkrat prepovedan — ženske pa v angleški in škotski ligi lahko igrajo šele od sedemdestih let prejšnjega stoletja.

Ženski nogomet

Za nekatere najpomembnejša postranska stvar, za druge najbolj postranska nepomembnost, vsi pa znamo o nogometu povedati veliko. Kakor koli, tudi za vašega nogometaša ali navijača (velja seveda tudi za nogometašico in navijačico) boste v Hiši daril zagotovo našli primerno darilo.