Globlji pomen praznika buč in mask

Noč čarovnic ali Halloween je praznik, ki si — kot smo že pisali — deli datum s praznikom protestantizma, dnevom reformacije. Korenine ima v keltskem prazniku samhain, ko so pripadniki ljudstva na območju današnje Irske, Združenega kraljestva in severne Francije prižigali kresove in nosili kostume iz kož in glav živali, da bi odgnali duhove ali pokukali v prihodnost.

Prvi november je bil zanje novo leto, pomenil je dokončno slovo od poletja, žetev pridelanih dobrin in pripravo na temno polovico leta — tema in hlad pa sta bila povezana tudi s smrtjo.

Kelti so verjeli, da je predvečer njihovega novega leta čas, ko se meje med svetovoma živih in mrtvih zabrišejo in ko naš svet obiščejo duhovi umrlih. Ti naj bi povzročali težave in negativno vplivali na kakovost pridelka, so pa z njihovo pomočjo druidi, visoki keltski svečeniki, skušali predvideti dogodke, ki se imajo zgoditi v prihodnosti — v časih, ko so bili ljudje popolnoma odvisni od muhavosti narave in dobre volje božanstev, so jim napovedi druidov nudile vsaj malo tolažbe skozi dolgo, temno obdobje zime.

Rimsko cesarstvo si je do leta 43 podredilo večino keltskega ozemlja in v samhain sta se zlila še dva njihova praznika: feralia, dan, ko so se Rimljani tradicionalno spominjali mrtvih, in dan čaščenja Pomone, boginje sadja in drevja, ki je vključeval igro z jabolki, v katera so morali neporočeni mladi ljudje zagristi brez pomoči rok — tudi to danes marsikje prakticirajo na Halloween.

Ko je papež Gregor III. v osmem stoletju prvi november označil za praznik vseh svetih, da bi dostojno počastili vse svetnike, so prazniku kmalu pripeli tudi nekatere tradicionalne značilnosti samhaina.

Večer pred tem je bil znan kot All Hallows Eve (večer vseh svetih), kasneje pa Halloween.

V kolonialni Ameriki so ga zaradi strogih protestantskih pravil uvajali previdno, razen v državi Maryland, ki je že leta 1649 izdala akt o svobodi veroizpovedi za vse kristjane.

Različne evropske kulture so svoje običaje pomešale z običaji prvotnih prebivalcev, tako da se je začel razvoj čisto ameriške različice praznika. ki je vključeval zabavo s petjem in plesom, pa tudi obvezno pripovedovanje zgodb o duhovih.

Skozi čas pa se je Halloween uveljavil predvsem kot dan za fehtanje sladkarij, izdelovanje svetilk iz buč, oblačenje v kostume … Danes je slečen vsega strašnega in grotesknega, s čimer je pravzaprav izgubil vse elemente vraževerja in grotesknosti izvirnega praznika, zaznamuje pa ga velika mera potrošništva: v Združenih državah namreč na ta dan zapravijo skoraj toliko kot na božič …

Seveda je pa to še vedno dan, ko marsikdo praznuje tudi rojstni dan, tukaj pa ni dileme — nekaj mu oziroma ji bomo morali podariti in daril, tematsko povezanih s Halloweenom, je na voljo dovolj.

Nekaj namigov za lažje odločanje: dišeča namizna sveča, čarovnica z metlo, baloni iz lateksa, sijoča buča, namizna svetilka, okrasna minibučka, naravna gobica lufa, svečnik iz himalajske soli, …