Kolikor kapljic …

11. novembra praznujemo martinovo, god svetega Martina iz Toursa, ki po ljudskem prepričanju prav na ta dan iz mošta naredi vino — posebej ga po Sloveniji obeležujemo v (Martinovo) soboto.

Photo by Elina Sazonova from Pexels

Martin se je kot sin rimskega častnika rodil v Savariji v Panoniji (danes madžarski Sombotel) okoli leta 316. Čeprav je že zelo zgodaj prišel v stik s krščanstvom, se je na očetovo zahtevo pridružil rimski vojski in tudi sam postal častnik.

Ko je nekega mrzlega zimskega dne pred vrati v mesto Samarobriva severno od današnjega Pariza srečal premraženega berača, je na polovico prerezal svoj vojaški plašč in mu ponudil eno polovico — tako je naredil prvi korak k spreobrnitvi, se kmalu zatem krstil in obesil vojaško kariero na klin.

Odpravil se je v mesto Poitiers, kjer je postal učenec svetega Hilarija, čez nekaj let pa začel opravljati misijonarsko službo v rodni Panoniji. Tam je bilo razširjeno arijanstvo, nauk, ki govori o tem, da Jezus ni bog, ampak zgolj človek, ki ga je bog oče obdaril z izjemnimi sposobnostmi.

Arijanski škofje so ga od tam pregnali, najprej se je umaknil na otok Galinara in tam živel kot puščavnik, potem pa se je vrnil k Hilariju in si v bližini Poitiersa postavil puđčavniško celico, ki se je kasneje razvila v samostan.

Ker je bil zaradi svoje skromnosti izjemno priljubljen, so ga leta 371 ali 372 izvolili za škofa v Toursu, a je, kot pravi legenda, škofovsko mesto zavrnil in se pred verniki skril v gosjo lopo — njegovo skrivališče so izdale gosi z glasnim gaganjem.

Službo je na koncu sprejel, a je ostal skromen in je namesto v škofovski palači živel z menihi v revnih kočah pred mestnimi vrati. Tudi iz teh koč je kasneje nastal samostan (Marmoutier).

Umrl je 8. novembra 397, pokopali pa so ga 11. novembra. Prav obletnico pogreba pa obhajamo kot njegov god, martinovo.

Photo by fauxels from Pexels

A kljub krščanski navezi, sam praznik vina sega globoko v zgodovino, v čas daleč pred rojstvom tega krščanskega svetnika.

Jesenska praznovanja naših poganskih prednikov so bila namenjena zahvali bogovom za dobro letino in priprošnjo za milost za naprej.

Pieter Bruegel starejši: Vino na martinovo

Cerkev je ta praznovanja zaznamovala s priljubljenim svetnikom, v današnji obliki pa martinovo praznujemo šele od obdobja po drugi svetovni vojni, obvezno v kombinaciji z velikimi količinami hrane in vina.

Obiščite nas ali prebrskajte našo ponudbo na spletu, ko nekdo med vašimi dragimi praznuje rojstni dan ali god.

Namig: brisača z imenom Martina, skodelica Martina in Martin, steklenica z ročno poslikanim belim in rdečim grozdom ter večji graviran kozarec za abrahama.