Noč čarovnic je pri nas dan slovenskega jezika

Nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther je 31. oktobra 1517 v nemškem mestu Wittenberg na cerkvena vrata pribil 95 tez o moči odpustkov, s katerimi je želel vzpodbuditi reformo katoliške cerkve.

Ker za to njegovo početje v uradni cerkvi ni bilo posluha, je ustanovil svojo, luteransko cerkev. Zavzemal se je za preprosto in revno cerkev, ki se ne sme postavljati nad državo, predvsem pa za pravico do obredov in branja Svetega pisma v maternem jeziku, zato je bil izobčen in je v cerkvi povzročil pravi razkol. Dobil pa je številne sledilce. Tudi pri nas.

Primož Trubar je leta 1550 izdal prvo slovensko tiskano knjigo, Katekizem, in priročnik za začetno učenje branja in pisanja slovenskega jezika, Abecednik.

Sledil je Adam Bohorič s prvo slovensko slovnico z naslovom Zimske urice in seveda Jurij Dalmatin, ki je opravil zares monumentalno delo s prevodom Biblije.

Darn reformacije je torej praznik, ki si datum deli z nočjo čarovnic, a ima za nas seveda veliko večji pomen — brez teh pomembnih prispevkov slovenskemu jeziku ne bi bilo niti naših daril, s katerimi lahko danes obdarjenca razveselimo z lepimi mislimi, prijaznimi željami in duhovitimi napisi.