Še vedno je pomembneje sodelovati kot zmagovati

Človek je od samega začetka aktiven — v davni preteklosti je moral biti hiter, da je bodisi ujel zver ali zbežal pred njo, iskati je moral hrano, si izdelati prebivališče, se z aktivnim obredom zahvaliti bogovom ali se stepsti z drugim predstavnikom iste vrste, da bi uveljavil svoje interese.

Športne aktivnosti imajo korenine prav v učenju veščin bojevanja, s tekmovalnim momentom pa so ugotavljali, kateri bojeviti posamezniki bodo najbolj kos misiji. Ekipni športi pa so bili pomembni tudi za spodbujanje moštvenega duha in pripadnosti višjemu skupnemu cilju.

Že poslikave v francoski jami Lascaux prikazujejo tek in rokoborbo iz časov pred več kot 15000 leti, medtem ko je v jami v mongolski provinci Bayangkhongor upodobljena rokoborba pred občinstvom, ki sega tja v leto 7000 pred našim štetjem. V Egiptu pa so našli ostanke, ki pričajo o treniranju plavanja in lokostrelstva okoli leta 10000 pred našim štetjem.

Okoli 2000 let pred našim štetjem so sodeč po spomenikih faraonov tema športoma dodali še veslanje, skok v daljino in dviganje uteži, stari Sumerci pa so približno v teh časih tudi boksali.

Prav tako so Japonci že v prazgodovini prakticirali sumu podobno disciplino.

Stari Grki so iznašli nekakšno nenasilno različico bikoborbe, kjer so bike razdražili in jih potem preskakovali, poznali so met kopja in diska, tek, boks, dirke z vozovi, skok v daljino, …, športniki pa so bili predvsem tisti premožni posamezniki, ki jim ni bilo treba fizično delati in so se potem na ta način znebili odvečne energije in ohranjali telesno kondicijo. Grki so seveda, kot vemo, zaslužni tudi za olimpijske igre, ki so bile tako pomembne, da so se v času iger med sprtimi narodi prekinjale vojne, da so lahko tekmovalci varno prišli na tekmovanje in nazaj domov.

To so tudi časi iger z žogo — na Irskem so igrali hurling (igro, pri kateri so žogo preganjali s posebej oblikovano palico), na Škotskem shinty (hokeju na travi podobno igro), v Perziji polo, v Rimu in na Kitajskem pa že nogometu podoben žogobrc, o čemer smo pisali že v preteklosti.

Nekakšen nogomet je postal najpomembnejša postranska stvar na svetu v srednjem veku, razvili pa so se tudi borilni športi, tako imenovane viteške igre: sabljanje, dvoboj s kopji na konjih in konjske dirke.

V devetnajstem stoletju pa je poudarek na moštvenih športih. katerih večino si lastijo Britanci (kriket, kegljanje, biljard, hokej, tenis in nekateri zimski športi), v Združenih državah pa je prišlo do mešanja evropskega vpliva in izvirnih športov prvotnih prebivalcev, naprimer lacrosse in surfanje.

Seveda moramo poudariti, da je bil šport predvsem v moški domeni in da so si ženske morale najprej pridobiti nekatere druge osnovne pravice, preden je prišel na dnevni red ženski šport, polnopravne obravnave pa so žal deležne šele v zadnjih nekaj desetletjih.

Športnico ali športnika boste razveselili s kakim domiselnim darilom ali — še bolje — s sprostitvijo po športnih aktivnostih.