Sonce se rodi (naj sneži, naj sneži)

Čeprav božič na prvo žogo povezujemo s krščanstvom, z obveznimi darili in okroglim prijaznim bradatim dedkom v rdeči opravi, kot ga poznamo iz oglasov za Coca Colo, so korenine tega praznika poganske.

V tem obdobju leta so ljudje prvotno praznovali rojstvo sonca, saj se po jesenskem enakonočju 23. septembra noči podaljšajo in sonce prej “umira”, dokler se 21. decembra znova ne rodi oziroma se temna polovica leta prevesi v svetlo.

Sonce v slovanski mitologiji predstavlja njegov bog, Svarožič, sicer sin vrhovnega boga Svaroga.

Ime praznika

Ime božič torej izhaja iz korena bog in splošnoslovanske končnice -ič, ki označuje ime izpeljano po očetu, se pravi, da označuje sina boga (Svarog - Svarožić).

Praznik se je imenoval tudi kračun ali koleda. Rojstvo sonca so zaznamovali tudi s prižiganjem kresov, na domačih ognjiščih, okoli katerih so se zbrale družine, pa so običajno zagoreli drevesni panji, ki so morali goreti čim dlje, s čimer so družinam prinašali več blaginje.

Zgodbo o Jezusovem rojstvu 25. decembra so prazniku pripeli v četrtem stoletju, določeni predkrščanski običaji pa zaradi tega niso izginili: na božično mizo so postavljali kruh (božičnik ali poprtnik) in sadje, ki prinašata obilje in varujeta pred boleznimi, steklenico vina, steklenico studenčnice, denar, nož, …

Božično drevo

Šele v 17. stoletju naj bi praznik zaznamovalo tudi postavljanje in okraševanje božičnega drevesa, navada, ki se je verjetno najprej pojavila v protestantskem okolju, kasneje pa se je razširila po Evropi. Na območju današnje Slovenije so se v začetku smrečice obešale na strop z vrhom navzdol, prostor pa so običajno okrasili s sadjem in z različnimi semeni ter se tako veselili pridelka odhajajočega leta.

Drevešček, kakršnega poznamo danes, pa se je na Slovenskem uveljavil šele v 20. stoletju.

Jaslice

Jaslice so od božičnega drevesa še starejši praznični atribut, ki je imel “pedagoško” funkcijo. V 17. stoletju so si jih menda izmislili portugalski jezuiti, da bi lažje prikazali globji pomen božiča - jaslice predstavljajo prizorišče jezusovega rojstva.

Običaj postavljanja jaslic se je najprej uveljavil v mestih, potem pa se je postopoma selil tudi na podeželje. Pri nas so se oprijele v začetku 19. stoletja, z njimi pa se je marsikdo lahko ustvarjalno izrazil.

Družina

V bivši skupni domovini je bilo javno praznovanje božiča prepovedano, zato so ga praznovali na skrivaj v družinskem krogu. Bolj kot verski je božič družinski praznik.

Glasba

Decembrska zvočna kulisa poleg kraguljčkov vsebuje tudi številne božične pesmi. Od tistih, ki govorijo o tem, da “bom letos srce dal drugemu” ali da “bom doma za božič” pa “vse, kar si želim za božič, si ti”, “vozim se domov za božič”, “naj sneži” in “bela snežinka”, do tiste klasične Želimo vam srečen božič in seveda Sveta noč, ki jo je leta 1816 napisal nemški duhovnik Joseph Mohr (uglasbil jo je Franz Xaver Gruber). Da jo lahko zapojemo v slovenščini, pa je zasluga Jakoba Aljaža.