Modri ptič v nočni izmeni

<p><strong>Ko pomislite na sovo, se vam pred očmi zagotovo prikažejo podobe izjemno brihtne ptice z očali, ki krasi celostne grafične podobe številnih izobraževalnih ustanov, knjižnic, naslovnic leksikonov in slovarjev, …</strong></p>

<p style="text-align: center;"><img src="https://hisadaril.si/images/companies/1/Slike/Blog/sova-podnevi.jpg?1568099563076" /></p>

<p>Običajno tudi v basnih in risankah z živalskimi liki prevzema vlogo starega modreca, izkušenega učitelja, pravičnega razsodnika. Z modrostjo je najbrž povezana sovina sposobnost skoraj popolnega obračanja glave in videnja v temi, sposobnost torej videti, kjer drugi ne vidijo.</p>

<p>V antični grški mitologiji je bila sova spremljevalka Atene, boginje modrosti, obrti in vojaške discipline. Stari Rim pa jo je pridružil Minervi, ki je Atenina rimska različica.</p>

<p>Sovo naj bi Minerva posvojila kot sveto ali pač kot svojo najljubšo ptico, medtem ko piše Ovid v drugi pesnitvi znamenitih Metamorfoz, da se je v njeno sovo spremenila Niktimena za kazen za “neprimeren odnos” z očetom Epopejem.</p>

<p>V Aberdeenskem bestiariju, iluminiranem angleškem rokopisu iz 12. stoletja, sova med drugim simbolizira Jezusa, ki naj bi ljubil noč, ker predstavlja grešnike, katerim ne privošči smrti, ampak spreobrnenje in življenje novega dne.</p>

<p>Sova se je družila tudi z znamenitim čarovnikom Merlinom v legendi o kralju Arturju.</p>

<p>Japonci menijo, da ima sova na naša življenja pozitiven vpliv, zato po domovih nastavljajo sličice in figurice sov, da bi odganjale lakoto ter prinašale srečo in bogastvo — korenine tega prepričanja so v japonski mitologiji o ljudstvu Ainu, ki je živelo na severu Japonske, v Hokkaidu. Njihovo ozemlje in vedenje nadzoruje Chikap Kamuy, velika sova.</p>

<p>Hopiji, pleme ameriških staroselcev, so v sovi videli boga mrtvih (Ko’ka), ki je ščitil podzemlje in vse, kar raste na zemlji. Pri plemenu Dakota je bila sova zaščitniški duh bojevnikov, medtem ko je pri Sierrah prenašala duše mrtvih v podzemlje.</p>

<p>Kanadski Creeji so verjeli, da sovin žvižg poziva duhove — če je človek “odgovoril” s podobnim žvižgom in se mu sova ni odzvala, je pomenilo, da bo kmalu umrl. Kwakiutli pa so bili prepričani, da so sove duše ljudi in jim ne smeš storiti nič žalega.</p>

<p>Njihovi aljaški sosedi poznajo legendo o snežni sovi, ki se je družila z vrano. Ena drugi sta izdelali obleko, vrana sovi črnobelo, sova pa je vrani skušala nadeti belo. Vrana je od vzhičenosti poskakovala tako dolgo, da se je sova naveličala in vanjo zalučala skledo olja za oljenko — črno olje se je popolnoma vpilo v belo obleko, zato je vrana od takrat črna.</p>

<p>V mnogih afriških kulturah je sova zlovešče bitje, povezano s čarovništvom. Če se velika sova zadržuje v bližini hiše, potem je to znak, da v njej biva močan šaman, sova pa med njim in duhovnim svetom prenaša sporočila.</p>

<p>Po Evropi se je sove zaradi skrivnostnega nočnega življenja dolgo držal negativen sloves, bila je znanilka slabih novic in prekletstva, kjer se je pojavila, pa naj bi napovedovala tudi smrt.</p>

<p>Ponekod so verjeli, da sova, če jo pribiješ na vrata, odganja zle sile. Barbarski običaj se je začel že v starem Rimu, potem ko so sove napovedale smrt Julija Cezarja in nekaterih drugih cesarjev, v Veliki Britaniji pa se je obdržal vse do 18. stoletja, ker naj bi na ta način ščitili živino pred požarom ali udarom strele.</p>

<p>Ljudstva na območju gorovja Apalači so menila, da hukanje sove ponoči ali kroženje v zraku podnevi označujeta prihod smrti — kakor koli obrneš, slabe novice.</p>

<p style="text-align: center;"><img src="https://hisadaril.si/images/companies/1/Slike/Blog/sova-ponoci.jpg?1568099646313" /></p>

<p>Sicer pa sova rada nastopa v književnosti. Poleg že omenjenega Ovida ji je A. A. Milne namenil vlogo v svojem Medvedku Puju, nekaj jih pa nastopa tudi v Harryju Potterju J. K. Rowling.</p>

<p>Pa pri nas doma? Kdo ne pozna Sovice Oke Svetlane Makarovič? Jože Felc je napisal družbenokritični roman Sova v krošnji, o neki drugi Sovi pa je pisal Miro Petek.</p>

<p>Sova je našla svoje mesto tudi v filozofiji. Hegel je naprimer leta 1820 v Uvodu v Filozofijo pravice zapisal, da Minervina sova vzleti šele, ko se spusti mrak, s čimer na neki način sporoča, da tudi filozofija “zamuja” in svet zgolj interpretira, namesto da bi ga spreminjala.</p>

<p>Ko boste naslednjič razmišljali, kaj podariti svojim najdražjim, je lahko <a href="https://hisadaril.si/?subcats=Y&amp;pcode_from_q=Y&amp;pshort=Y&amp;pfull=Y&amp;pname=Y&amp;pkeywords=Y&amp;search_performed=Y&amp;q=sova&amp;dispatch=products.search&amp;security_hash=0e6373ceed953ab4d46cbb8d2d4c1ad7"><strong>sova</strong></a> (s pozitivno simboliko) odlična ideja za samostojno darilo ali dopolnitev darila. Izberete lahko figurico, svečko, lučko, hranilnik ali čestitko.</p>

<p style="text-align: center;"><img src="https://hisadaril.si/images/companies/1/Slike/Blog/sova-izdelki.jpg?1568099670296" /></p>