V temi drobna lučka sveti … In diši.

Svečarstvo se je na različnih koncih sveta razvijalo povsem neodvisno. Z njim so se ukvarjali Egipčani že okrog leta 3000 pred našim štetjem, stari Grki pa so jih izdelovali, da bi proslavljali rojstvo boginje Artemide šesti dan vsakega lunarnega meseca.

Rimljani so za osvetljevanje prostorov uporabljali oljenke, sveče, narejene iz živalskih maščob pa so podarjali v času Saturnalij 17. decembra po julijanskem koledarju.

V Čin Ši Huangovi grobnici so odkrili sveče iz kitove masti, od dinastije Han naprej pa poročajo o izdelavi sveč iz čebeljega voska (okoli leta 40 pred našim štetjem).

Indijci so svoje sveče izdelovali iz kuhanega cimeta, Tibetanci pa iz masla tibetanske govedi. V prvem stoletju našega štetja so staroselci na ameriški zahodni obali med Oregonom in Aljasko za izdelavo preprostih sveč uporabljali takoimenovano ribo svečo (evkalon ali smelt).

Po padcu rimskega cesarstva je bila prekinjena dobava olivnega olja, ki so ga na ozemlju Evrope uporabljali za polnjenje oljenk, zato se je razširila uporaba sveč.

Ker pomanjkanja olivnega olja na Bližnjem vzhodu in severu Afrike niso poznali, je svečarstvo bilo tam relativno neznano.

V Franciji in Angliji je do trinajstega stoletja svečarstvo že bilo priznano kot obrt, podjetje Tallow Chandlers Company, ki se je v Londonu ukvarjalo z izdelavo sveč in olj, je leta 1456 dobilo cehovski grb, v Parizu pa izdelajo prvi kalup za vlivanje sveč.

V osemnajstem stoletju se je razmahnil industrijski lov na kite, začela se je tudi masovna uporaba spermaceta, maščobe v glavi kita glavača.

V začetku devetnajstega stoletja pa so odkrili cenejšo in precej sprejemljivejšo alternativo — ogrščico, njeno olje proizvaja čist ogenj brez dima.

Sredi devetnajstega stoletja pa je tudi svečarstvo postalo industrializirano tržišče.

Leta 1834 je pocinkovalec iz Manchestra Joseph Morgan patentiral stroj, ki mu je omogočal, da je na uro izdelal 1500 sveč. Zdaj si jih je lahko vsekakor privoščilo več ljudi.

Dodatno je nižjo ceno (ne pa tudi nižjo kakovost) omogočala uporaba parafina.

Napredek v proizvodnji pa sveč vseeno ni mogel rešiti pred električno sijalko.

Sveče danes ne uporabljamo več (prepogosto) za osvetljavo, ampak bolj za kak obred ali ustvarjanje vzdušja. In občasno kako podarimo.